1. 900 let po sledi listine v preteklost krajev pod Šmarno goro
Besedilo listine iz leta 1118, v katerem je prvič v zgodovini omenjenih sedem krajev pod Šmarno goro, je ohranjeno v dveh prepisih iz 18. stoletja v arhivu stolnega kapitlja v Vidmu (Udine). Za pravico do krsta in pokopa pri navedenih kapelah in cerkvicah v Smledniku (Flendnic), Trbojah (Trebesbach), Hrašah (Grasach), Šmartnem pod Šmarno goro (villa sci Martini), Spodnjih in Zgornjih Pirničah (utrumque Bernh), ki so tedaj spadale v župnijo v Vodicah (in plebe S. Margarete virg.), sta lastnika zemljišč, na katerih so bile postavljene, odstopila imenovano posest in premoženje oglejski cerkvi.
- Deveti domoznanski večer: 900 let naših krajev v Knjižnici Medvode
- Sotočje št. 5, maj 2018, str. 23
- Sotočje št. 4, april 2018, str. 20
2. Most čez Savo pri Verju
Reke so bile v preteklosti naravne meje posameznih ozemelj. Prehodi so bili nevarni, gradnja mostov prav tako. Prve pobude za gradnjo mostu na Savi pri Verju so leta 1794 sprožili vaščani z Verja in iz Zgornjih ter Spodnjih Pirnič, vendar takrat niso postavili mostu, temveč samo leseno brv. Prvi most so spet na njihovo pobudo in z večjim denarnim vložkom posestnika Janeza Jarca, po domače Mrtana, iz Medvod, postavili pod francosko zasedbo leta 1812. Ko so Francozi leta 1813 Medvode zapuščali, so podrli tudi most čez Savo na Verju. Leta 1814 so most znova postavili, vendar v naslednjih letih zanj ni nihče skrbel in je na njem prihajalo do nesreč. Leta 1823 je bil izdelan načrt novega lesenega mostu, po katerem je promet potekal še v drugi polovici 19. stoletja. Več let po postavitvi papirnice in brusilnice je oba bregova Save od zadnjih let 19. stoletja povezoval železen most, dokler ni bil leta 1993 zgrajen sedanji železobetonski most, po katerem poteka sedanji cestni promet.
Leseni most pri Medvodah (Verju), ok. 1821, gvaš, Schaffenrath Alojzij (1794–1836) inženir in slikar. Najprej je bil cestni asistent pri deželnem stavbnem, cestnem in navigaciskem ravnateljstvu v Ljubljani, leta 1825 je postal začasni, leta 1829 pa stalni okrožni inženir pri okrožnem uradu v Postojni. Sliko hrani Avstrijska nacionalna biblioteka.
Načrt lesenega mostu na Savi pri Verju, Goričane 11. maja 1823. Prerezi mostu z različnih strani. Načrt hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana.
Najstarejši fotografski posnetek (stereoskopska slika) mostu na Savi pri Verju, Johann Reiner (1825–1897), učitelj risanja in fotograf v Celovcu, fotografijo je izdelal pred letom 1873. Razločno je vidna lesena konstrukcija. Stereoskopski posnetek hrani Slovenski šolski muzej. Most pri Verju s papirnico in brusilnico na bregovih reke Save je bil v naslednjih letih eden od najbolj priljubljenih in prepoznavnih motivov Medvod.
Razglednica Medvod s priljubljeno veduto železnega mostu čez reko Savo pri Verju. Razglednica je bila odposlana 20. decembra 1906. Izdelal jo je fotograf Franc Kunc iz Ljubljane. Razglednico hrani: Škrabec Milan, prof.
Razglednica mostu iz obdobja pred drugo svetovno vojno. Brusilnice na levi strani mostu že zdavnaj ni bilo več. Do temeljev je pogorela leta 1911 in poslopje se je sesulo vse do turbin. Stavbe nato nikoli več niso obnavljali. Tudi poslopje papirnice na drugi strani Save ni bilo več v dobrem stanju. Promet čez most je bil zelo omejen. Razglednivo hrani: dr. Turk, Ljubljana.
Nov most čez Savo so odprli leta 1993. Ustreza vsem zahtevam sodobnega prometa. Prehodi čez most z modernimi sredstvi prevoza so postali skoraj neopazni. Slikano aprila 2018, foto: S. O.